Search
en-USsl-SI

Urbani izziv Leto 22, št. 2, december 2011 : 49–63

UDK: 911.375.1(460)
DOI: 10.5379/urbani-izziv-2011-22-02-005

 

   Članek v PDF formatu

 

Avtor

Montserrat PALLARES-BARBERA

Harvard University, Institute for Quantitative Social Sciences, Center for Geographic Analysis, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike<br>Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
mpallares@cga.harvard.edu

Anna BADIA

Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
anna.badia@uab.cat

Jordi DUCH

Universitat Autònoma de Barcelona, Departamento de Geografia, Barcelona, Španija
jordi.duch@uab.cat

 

Naslov članka

Cerdà in Barcelona: potreba po novem mestu in zagotavljanju storitev

 

Povzetek

V članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerdà, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdàjev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdàja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot »urbanizem«. V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerdà oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvoja širitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdàjevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenij.

 

Ključne besede

urbanistično načrtovanje, lokacijska teorija, optimizacija, blaginja, GIS, sistem za podporo prostorskemu odločanju

 

 

 

 

UREDNIŠTVO

Urbanistični inštitut RS
Urbani izziv - uredništvo
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  urbani.izziv@uirs.si

ISSN

Tiskana izdaja: 0353-6483
Spletna izdaja: 1855-8399

INDEKS

GOOGLE SCHOLAR
h5-index: 12
h5-median: 17
INDEX COPERNICUS
ICV 2018: 121,25
CLARIVATE ANALYTICS
Indeksirano v ESCI


SCOPUS ELSEVIER

SCImago Journal & Country Rank

1.2
2020CiteScore
 
84th percentile
Powered by  Scopus

SNIP (2020): 0,48
CiteScoreTracker (2021): 1,5

Copyright 2021 by UIRS
Back To Top