Urbani izziv Leto 2020, št. 11, november 2020
: 64-70
(31. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Nika Cigoj Sitar
Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p.
ncigoj@gmail.com
Dr. Damjana Gantar
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
damjana.gantar@uirs.si
Jana Kozamernik
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
janak@uirs.si
Dr. Aleš Mlakar
Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s. p.
ales.mlakar@siol.com
Naslov članka
Krajinska zasnova kot izhodišče zagotavljanja
kakovostne podobe slovenskega podeželja
Povzetek
Slovensko podeželje določa mozaičnost rab, predvsem kmetijske
rabe in poselitve. Preplet značilnih poselitvenih vzorcev s kmetijskimi
površinami in gozdom se je v večstoletnem razvoju v skladu z naravnimi
danostmi razvil v območja, ki imajo pogosto visoko vidno in
bivalno kakovost. Številna taka območja so opredeljena kot območja
prepoznavnosti na nacionalni in lokalni ravni ali kot izjemne krajine
oziroma zavarovana kot krajinski ali regionalni parki. Za krajinsko
zaokrožena območja je kot obvezna strokovna podlaga za pripravo
regionalnega prostorskega plana (RPP), občinskega prostorskega
plana (OPP), občinskega prostorskega načrta (OPN), če tako določata
RPP ali OPP, in za varovana območja po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, če tako določa akt o določitvi območja,
z aktualnim Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) ponovno uvedena
krajinska zasnova (KZ). V prispevku so predstavljene možnosti
in prednosti izdelave KZ ter potenciali, ki jih ima KZ za zagotavljanje
kakovostne podobe slovenskega podeželja. Poudarek je na KZ
kot strokovni podlagi za OPN kot ključnemu dokumentu, ki določa
rabo prostora ter urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno
oblikovanje na ravni občine in tako odločilno vpliva na podobo
obravnavanega prostora.
Ključne besede
strokovne podlage, prostorsko načrtovanje na ravni občin, zavarovana območja, podeželje, poselitev, krajina, urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje