Urbani izziv Leto 2017, št. 7, september 2017
: 32-41
(28. Sedlarjevo srečanje)
Avtor
Manca KROŠELJ
manca.kroselj@gmail.com
Mojca GOLOBIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo
mojca.golobic@bf.uni-lj.si
Naslov članka
Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana
Povzetek
V prispevku obravnavamo vprašanje, kolikšen potencial imajo opuščena gradbišča v mestu Ljubljana za javno rabo zelenih površin. Ljubljana se danes sooča s številnimi mirujočimi in opuščenimi gradbišči, ki več let ostajajo ograjena z oglasnimi panoji in »čakajo« na boljšo prihodnost, v kateri bodo gospodarske razmere za investitorje ugodnejše. Čeprav so opuščena gradbišča danes pereč urbani problem, so obenem tudi potencial za razvoj mesta. V prispevku predstavljamo izbor območij opuščenih gradbišč za analizo potenciala za zeleno in rekreacijsko površino ter merila vrednotenja potenciala z vidika glavnih funkcij odprtih in zelenih površin. Vrednotenje potenciala je potekalo na podlagi petstopenjske lestvice pripisovanja ocen, končna razvrstitev izbranih območij v razrede pa je bila med drugim osnova za nadaljnje urejanje tistih območij opuščenih gradbišč, za katera se je izkazalo, da imajo največji potencial za zeleno in rekreacijsko površino. To so bila opuščeno gradbišče projekta Celovški dvori, opuščeno gradbišče projekta Bežigrajski dvor, opuščeno gradbišče ob Masarykovi cesti in opuščeno gradbišče ob Šmartinski cesti. Na podlagi raziskave dobrih primerov začasnih rab prostora v Ljubljani smo oblikovali take predloge in usmeritve urejanja opuščenih gradbišč v zeleno in rekreacijsko površino, da so v urejanje vključeni začasni uporabniki. Pri tem so oblikovani predlogi in usmeritve območij temeljili na izkoristku trenutnih danih pogojev, z upoštevanjem ohranjanja in nadgrajevanja tistih prostorskih potencialov, ki območju omogočajo večfazno in dolgoročno preobrazbo.
Ključne besede
opuščena gradbišča, zelene površine, začasna raba, reurbanizacija